 |  |  |
Zelena in digitalna biomedicinska znanja za interdisciplinarno medfakultetno do-izobraževanje študentov ter zaposlenih v biotehnoloških/biomedicinskih podjetjih ali zdravstvu, z namenom učinkovitejšega vključevanja v trg dela
Št. Pogodbe C3330-22-953012 z dne 23. 12. 2022; št. NRP 3330-22-3525
Koordinatorja pilotnega projekta: red. prof. dr. Uroš Potočnik in doc. Helena Sabina Čelešnik, PhD (ZDA)
Obdobje izvajanja projekta: 1. 1. 2023 – 31. 12. 2025
Vsebinski opis projekta:
Projekt izvaja Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru v obdobju od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2025. Hiter razvoj novih biomedicinskih tehnologij, kot so multi-omske tehnologije ter in vitro modeli, igra ključno vlogo pri konkurenčnosti v farmacevtski industriji, biotehnološki industriji, v kliničnih laboratorijih, in javnozdravstvenih ustanovah. Nekatere tehnologije, na primer sekvenciranje naslednje generacije, gensko testiranje ter farmakološki testi, postajajo del rutinskega dela in (pred)klinične diagnostike, vendar njihova uporaba zahteva interdisciplinarno dousposabljanje zaposlenih, čemur javne ustanove ter podjetja le s težavo sledijo. Pri uporabi sekvenciranja naslednje generacije in drugih multi-omskih tehnologij, ki generirajo ogromno število podatkov, se uporabljajo nove aplikacije in orodja, za katera so potrebna dopolnilna usposabljanja na področju bioinformatike. Interdisciplinarna znanja so nujna tudi za vzpostavitev in delovanje sodobnih biotehnoloških in biomedicinskih podjetij. Le-ta ob učinkovitem obvladovanju tveganj in preprečevanju nesreč znatno manj obremenjujejo okolje kot težka industrija in so pomembna za zeleni prehod. Vse to zahteva vrhunska znanja in kompetence (npr. usposobljenost za varnost pri delu z gensko spremenjeni organizmi, obvladovanje biološke varnosti) ter sledenje ustrezni zakonodaji (npr. farmakovigilanca).
Zaradi vsega naštetega se pojavlja vse večje povpraševanje po dousposabljanju zaposlenih. Vse bolj opažamo tudi potrebo na nivoju visokošolskih programov s področja znanosti in življenjskih ved. Ti so velikokrat (pre)ozko usmerjeni na izbrano študijsko smer (npr. kemija, računalništvo), ne podajajo pa znanj z interdisciplinarnega vidika. Tako se pojavlja vse večji interes, da se preko vseživljenjskega učenja in mikrodokazil, kakršna bodo ponujena tekom projekta na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, pridobijo veščine, znanja in kompetence, ki so potrebne v primeru zaposlitve na širšem interdisciplinarnem področju.
Projektna skupina
Center za humano genetiko in farmakogenomiko Medicinske fakultete Univerze v Mariboru:
- dr. Uroš Potočnik
- Anja Bizjak
- dr. Helena Sabina Čelešnik
- dr. Boris Gole
- dr. Larisa Goričan
- dr. Gregor Jezernik
Inštitut za biomedicinske vede Medicinske fakultete Univerze v Mariboru:
- dr. Uroš Maver
- dr. Lidija Gradišnik
- dr. Jan Rožanc
- dr. Boštjan Vihar
- dr. Tanja Zidarič
Inštitut za fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru:
- dr. Andraž Stožer
- dr. Lidija Križančić Bombek
- dr. Jurij Dolenšek
- dr. Jasmina Kerčmar
- dr. Maša Skelin Klemen
- Jan Kopecky
- Eva Paradiž Leitgeb
- dr. Viljem Pohorec
- Nika Polšak
- dr. Simon Sedej
Društvo študentov medicine Medicinske fakultete Univerze v Mariboru:
- Jan Bitežnik
Financiranje
Pilotni projekt »Zelena in digitalna biomedicinska znanja za interdisciplinarno medfakultetno do-izobraževanje študentov ter zaposlenih v biotehnoloških/biomedicinskih podjetjih ali zdravstvu, z namenom učinkovitejšega vključevanja v trg dela« financira Evropska unija – NextGenerationEU in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
O NextGenerationEU (https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/nacrt-za-okrevanje-in-odpornost/o-nacrtu-za-okrevanje-in-odpornost/)
Voditelji držav članic Evropske unije so 21. julija 2020 dosegli dogovor glede obsežnega svežnja sredstev za obnovo Evrope. Večletni finančni okvir do leta 2027 so izdatno povečali s 750 milijardami evrov (v cenah iz leta 2018) vrednim svežnjem sredstev za okrevanje NextGenerationEU. Gre za začasni instrument, s katerim bodo države članice okrepile svoja gospodarstva in družbene sisteme ter s tem skupaj ustvarjale Evropo, v kakršni želimo živeti.
Mehanizem za okrevanje in odpornost je osrednji del svežnja NextGenerationEU, ki ga sestavljajo še pobuda React-EU (dodatna kohezijska sredstva za programsko obdobje 2014¬-2020) in dodatna sredstva za druge evropske programe ali sklade, kot so Obzorje 2020, InvestEU, razvoj podeželja in Sklad za pravični prehod.
Razvojna področja
Slovenija bo evropska sredstva za okrevanje in odpornost usmerila v zeleni prehod, digitalno preobrazbo, podporo gospodarstvu, raziskave in razvoj, izobraževanje, zdravstvo, socialno varnost in stanovanjsko politiko.
Slovenski NOO predvideva izvedbo 34 reform in 52 naložb na štirih stebrih:
- zeleni prehod;
- digitalna preobrazba;
- pametna, trajnostna in vključujoča rast;
- zdravstvo in socialna varnost
Delavnice
- Osnove biološke varnosti
- Bioinformatika in biostatistika
- Digitalizacija biobank
- Biokemija in laboratorijska diagnostika
- Uporaba celičnih linij
- Metode v molekularni biologiji
- Uporaba proteinov v biotehnologiji in biomedicini
- Aplikacije genske tehnologije